»Imamo izrazite vročinske valove, ki jih potem prekinjajo neurja, zelo izraziti so tudi padavinski dogodki ali dolgotrajne suše. Nastaja gospodarska škoda, tudi ljudje se počutijo slabše, ker je vročina tiha ubijalka.«
»Velik korak smo naredili pri ravnanju z odpadki, po drugi strani pa nam prometni izpusti uhajajo izpod nadzora.«
»To, kar resnično delamo narobe, je, da se ne začenjamo resno prilagajati na bolj vroče podnebje, na vse te naravne ujme, obveščati ljudi, izobraževati in sprejemati ukrepe vnaprej, ne pa potem, ko je že vse poplavljeno ali ko udari suša. Tu dejansko grešimo sebi v škodo.«
»Že v tem letu in tudi v prihodnjih letih se bodo po eni strani pojavljali ekstremi vročinski valovi, celo prej, kot smo vajeni. To se nam lahko zgodi že junija, ko ljudje sploh še nismo aklimatizirani. To res močno vpliva na naše zdravje.«
»Kam se umakniti, kako reagirati ob poplavi, kako reagirati ob močnem neurju, to se mi zdi minimalen strošek, minimalen napor, če rešimo vsaj eno življenje.«
»Voda je od vseh, potrebuje jo turizem, potrebuje jo kmetijstvo, zdravstvo, potrebujemo jo mi potrošniki. Dogovor, kako deliti takšne stvari, niti približno še ni narejen.«
»Z drugih vidikov pogajanj, kot je recimo zagotovitev finančne pomoči državam v razvoju, ki so manj krive za podnebne spremembe, ki bi jim jo morale zagotoviti bolj razvite države, tukaj pa je bil dosežen napredek«
»Seveda pri metanu je lažje, tukaj gre za boljše upravljanje z odpadi, živinorejo, riževimi polji itd. To se da veliko lažje, kot pa opustiti premog in nafto«
»Pariz je bil uspešen, pa se potem šest let ni zgodilo nič. Kjoto je bila uspešna konferenca, pa smo videli, da države kasneje niso uresničile svojih zavez«
»To poročilo prvič ugotavlja, da so te spremembe povsod. Torej ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil.«